Štrideset bogatih let pobratenja med Renčami in Štarancanom

Tudi v Renčah, kot že pred mesecem v Štarancanu, smo v maju gostili prireditev, s katero smo obeležili 40. obletnico pobratenja med občino Štarancan in krajevno skupnostjo Renče. Slovesnosti se je udeležilo lepo število krajanov Renč in gostov iz pobratenega kraja, ki so napolnili renško kulturno dvorano do zadnjega kotička. Program sta uspešno povezovali in vodili Vesna Pahor in Kristina Mihelj.
V uvodnih in slavnostnih govorih Aleša Bucika, župana občine Renče Vogrsko, Diega Morettija, deželnega svetnika, Riccarda Marchesana, župana Štarancana ter Boruta Zorna, predsednika KS Renče so razpravljavci naglasili pomen pobratenja v luči novejših pozitivnih, a tudi zaskrbljujočih dogodkov kot so terorizem, obnavljanja mej in netenje sovraštva med ljudmi. Izpostavili so daljnovidnost snovalcev pobratenja, ki so začrtali pot prijateljstva, sodelovanja in miru, torej vrednot, ki jih moramo utrjevati vsak trenutek!
V štiridesetih letih so se med krajema odvijale številne aktivnosti in uresničile mnoge pobude, ki so zbližale prebivalce in institucije. Borčevske organizacije, krvodajalci in Rdeči križ, pa upokojenci in kulturna, športna društva in zlasti šole si prizadevajo za trajno sodelovanje s sorodnimi organizacijami v obeh krajih. »Pobratenje se zdi kakor zaveza, da otroke pripravimo na odgovorne izbire za svet, ki ga bodo nekoč živeli in ustvarjali tudi brez nas,« je v svojem govoru poudaril Borut Zorn.
Kulturni spored je bil pester in vsebinsko bogat. Na začetku se nam je predstavil zbor mladih pevcev in pevk Audite Nova iz Štarancana, ki je pod vodstvom mlade zborovodje Piere Quargnal, dokazal izjemno umetniško moč in prepričljivo interpretacijo zahtevnega programa.
Da bi razumeli pomen izbire pobratenja obeh krajev, moramo seči v preteklost, v dneve, ko je v naših krajih divjala druga svetovna vojna in so ljudje trpeli ne le pomanjkanje, ampak tudi okupatorjeva ustrahovanja, ponižanja in krivice. Prav v tem času so nastala velika dejanja poguma in prijateljstva preprostih ljudi, ko so se slovenski in italijanski partizani z ramo ob rami borili za boljši jutri, za svobodo in pravičnejši svet. Na prireditvi so učenci zaključnih razredov renške osnovne šole pod mentorstvom Branke Arčon Pregelj brali odlomke besedila dvojezične publikacije Radivoja Pahorja »Ozrenj je tiho ječal v bolečini« (Več o tem), z imenitnim prevodom Igorja Pahorja v italijanščino. Anže Arčon, Sara Nemec, Lina Lazić, Rok Merlak so ob občuteni spremljavi harmonike Boruta Kalina prikazali odlomke tragedije, ki se je odvijala v Ozrenju pred natanko 73 leti. V hiši Rudolfa Baše je bila nameščena garibaldinska karavla za povezavo italijanskih enot z devetim korpusom. V hiši pri družini Mozetič je okrožna gospodarska komisija gradila nov bunker. Napad nemških enot v zgodnjih jutranjih urah je bil silovit in izpeljan na osnovi natančnih informacij. Pobili so borce italijanske karavle, med njimi tudi partizana iz Gradišča nad Prvačino, umorili so tudi tri člane družine Mozetič: očeta Jožefa, mater Angelo in hčerko Angelo ter jih skupaj s hišo zažgali. Po Renčah so tiste dni aretirali veliko domačinov, predvsem deklet, ki so jih odpeljali v goriške zapore, od tam pa večino v koncentracijska taborišča. »Besede so nežne in boleče, hkrati pa izpolnjene z občutenim priklicom znanih prizorov, ki skozi lepoto pesniške upodobitve postanejo nesmrtni,« je v uvodu publikacije zapisala profesorica Ornella Tabani. Predstavitev je zaokrožila slovita borbena pesem »O bella ciao«, ki smo jo ob spremljavi harmonike v italijanskem izvirniku in slovenskem prevodu zapeli vsi udeleženci prireditve. Tudi tako smo pokazali, kako je nas je ozrenjska tragedija ganila in hkrati povezala v skupni želji po svetu brez vojn in sovraštva.
Avtor besedila Radivoj Pahor je opisal, kako se je rodila zamisel o dvojezični publikaciji. V svojem nagovoru je spomnil na obletnico odkritja spominske plošče v Ozrenju in se zahvalil pričam dogodka oz. njihovim sorodnikom, prevajalčevi mami Sonji ter skupini (R. Marchesan, N. Pahor, S. Paronitti, O. Tabani), ki je sodelovala pri nastajanju brošure, mladim izvajalcem predstavitve publikacije in njihovi mentorici ter občinama in krajevni skupnosti, ki so omogočili izid lične knjižice.
Riccardo Marchesan, župan Štarancana, je izročil Borutu Zornu, predsedniku KS Renče, prav posebno darilo. Gre za izdelek umetne obrti, ki z vtisnjeno skupno veduto značilnega drevesa bobovca iz Štarancana in starega renškega mosta, pripoveduje zgodbo o prijateljstvu obeh pobratenih krajev. Oblikovalec Andrea Corà, domačin iz Štarancana, je za osnovo uporabil kos lesa, ki ga je naplavila Soča, vanjo pa se steka Vipava, ki tudi na simbolni ravni povezuje oba kraja.
Pomemben del dogajanja je bila tudi podelitev priznanja učiteljem in učencem šole Lucijana Bratkoviča Bratuša. Šoli obeh krajev že vrsto let tvorno sodelujeta in prav nekaj dni pred slovesnostjo so Renče obiskali učenci nižjih razredov osnovne šole iz Štarancana. Z renškimi vrstniki so si ogledali jezero ob Goriških opekarnah, njegove naravne danosti in del industrijskega obrata. Skupaj so izvedli imeniten kulturni spored in ustvarjali mozaike.
Podpis listine z obnovitvijo zaobljube o tesnem sodelovanju torej ni le simbolično dejanje, ampak predvsem dogovor, da uresničimo zamisli snovalcev pobratenja in dodamo nove vsebine, skladne z novimi zahtevami in potrebami okolja.